Pet kilometrov od Bleda leži čudovita soteska v neokrnjeni naravi. Dolga je 1,6 kilometra, skozi njo pa teče reka Radovna. Stene korita so visoke tudi do 100 metrov, pobočje pa na nekaterih mestih sega vse do 250 metrov visoko.
Soteska je bila odkrita leta 1891, vendar takrat še ni bila prehodna. Ker se je Bled turistično začel hitro razvijati, so sotesko kmalu po odkritju uredili z galerijami in lesenimi mostovi, da so jo lahko odprli tudi za obiskovalce.
Na koncu poti soteske boste lahko občudovali 13 metrov visok slap Vintgarski Šum. Vintgar prečka železniška proga, ki teče čez železniški most, slednji pa je največji v celoti ohranjen kamniti železniški most v Sloveniji. Sotesko krasi reka Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami.
Do Vintgarja se pride tako, da se pripeljete do vasice Spodnje Gorje, se peljete naprej proti Vintgarju in prispete do parkirišča, ki se nahaja 100 metrov od vhoda. Parkirišče je brezplačno, le za vstop v sotesko boste morali plačati vstopnino oziroma prispevek v višini slabih 5 evrov. Zadnje čase je vedno več obiskovalcev, zato lahko naletite tudi na kakšen prometni zamašek. Za obiskovalce je soteska odprta od meseca aprila do novembra.
Ko obiskovalec vstopi v sotesko, dobi občutek, kot da je v podzemni jami, le da je tukaj prisotna svetloba s sončnimi žarki, ki te lahko hitro očara s prelepimi naravnimi barvami. Barvna svetloba se z zeleno reko čudovito barvno dopolnjuje, fotografi pa lahko hitro najdete kotiček za izvrstno fotografijo. Za obisk priporočam primerno športno obutev, saj so tla nekje mokra in spolzka. V poletnem času kakšen dolg rokav ne bo odveč, saj je v vintgarju občutek hlada izrazitejši. V vročih dneh je zato prava izbira, da se na ta kraj pridete malo ohladit. Za vozičke pot ni primerna, ravno tako bi obisk odsvetovala najmlajšim.
Pot po soteski vodi počasi, zato si vzemite vsaj 2 uri za obisk. Ker so poti bolj ozke in je občasno veliko obiskovalcev, je potrebno malo potrpežljivosti. Ni se možno sprehajati ‘po svoje’, hoditi moraš drug za drugim in se umikati tistim, ki gredo nazaj proti izhodu. Pot, ki je speljana, je samo ena in bolj ozka.
Ob koncu poti sem srečala kar nekaj obiskovalcev, ki so se vračali s sladoledom v roki. Le kje so ga dobili, sem se spraševala. Ko pridete do mesta, kjer se soteska konča, boste zagledali manjši bife, kjer vam ponujajo nekaj dobrot.
Danes je soteska zaščitena kot naravni spomenik. Je čudo narave, obisk pa zelo priporočam.
Enodnevni izlet, April 2019