Debela peč spada med dvatisočake, ki leži najbolj vzhodno v Julijskih Alpah. Gre za 2014 metrov visoko goro, ki se z ene strani strmo dviga nad dolino Krme, na drugi strani pa se postopoma spušča proti prostranim pokljuškim gozdovom. Z vrha se pohodniku odpre lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp ter izredno lep pogled na Triglav in Karavanke, ob lepem vremenu pa tudi na Kamniško Savinjske Alpe.
Dostop do vrha iz pokljuške strani ni zahteven in vodi mimo Blejske koče na Lipanci, ki se nahaja na višini 1630 metrov n.v. Pot je označena kot nezahtevna in traja dobri dve uri v eno smer. Prvi del poti je nekoliko lažji, pot je bolj poraščena in manj strma. Drugi del poti pa je dokaj strm in na nekaterih bolj kamnitih delih je potrebna večja previdnost.
Do Debele peči pridemo tako, da se zapeljemo iz Ljubljane proti Bledu, tam pa se usmerimo za Pokljuko. Tej cesti, ki nas v spodnjem delu pelje skozi nekaj vasi in se pozneje začne vzpenjati, sledimo do Mrzlega Studenca, kjer zavijemo desno na gozdno cesto. Po nekaj minutah vožnje pridemo do planine Kranjska dolina in malo za njo je potrebno zaviti desno v smeri Medvedove konte. Po kakšnem kilometru zavijemo levo in cesta nas bo mimo Medvedove konte pripeljala do parkirišča pred rampo kjer parkiramo. V zimskem času ta del gozdne ceste običajno ni prevozen.
S parkirišča nato nadaljujemo po cesti, ki se hitro spremeni v kolovoz. Vzpon nadaljujemo po širokem kolovozu, ki nas v rahlem vzponu pripelje do pašnega območja planine Lipanca. Na tem mestu zavijemo desno, kjer prečimo travnato pobočje. Po dobri pol ure hoje prispemo do pastirske koče in planinske koče na planini Lipanci. S planine nadaljujemo desno, po krajšem vzponu pa nas pot pripelje na zgornji rob planine. Nekaj metrov od Blejske koče, ob poti, ki vodi na vrh, lahko, če na svoji levi strani dobro pogledamo, opazimo tudi malo jezerce v obliki srca.
Nadaljujemo v smeri vrha Debele peči po poti, ki se začne vse bolj strmo vzpenjati. Ko prehodimo ta nekoliko bolj strm del poti, prispemo na naslednje razpotje, kjer nadaljujemo naravnost v smeri Debele peči. Pot po levi strani obide vrh, imenovan Spodnja Brda (1844 m) in se zatem začne vzpenjati po vse manj poraščenih pobočjih. Ko pridemo na prostran greben, strmina popusti in pot zavije na desno. Na koncu se pot zopet strmo vzpne, ki nas pripelje na razgleden, a zelo prepaden vrh.
Na vrhu se ti odpre čudovit pogled na Triglav, za katerega imaš občutek, da bi se ga lahko dotaknil. Z vrha poleg bližnjih vrhov lahko občudujete tudi globoke prepade pod seboj, kjer se vrh dobesedno konča in se spremeni v odsekan prepad globoko v dolino.
Izbira hrane je danes žal v večini planinskih koč bolj skromna, tudi več prijaznosti do pohodnikov pogrešam v kočah. Opažam, da vedno več ponujajo hrano, in tudi pijačo, ki je večinoma kupljena v navadnih trgovinah, prodajajo pa jo kot domače in pri tem pohodnikom »nasolijo« cene. Veliko je tudi odvisno od samega najemnika koče, ki pa se sčasoma menjavajo, zato ne morem trditi, da ima Blejska in tudi ostale koče vedno enako ponudbo hrane in pijače.
Narava in čudoviti razgledi so tu res čudoviti. Predlog, ki se ga držim tudi sama, pa je: v gore čim bolj zgodaj, da se izognete morebitnim nevihtam, ki se zelo rade pojavijo v popoldanskem času. V vročih dneh se prileže tudi jutranji hlad, z obiskom gora dopoldne pa se lahko hitro izognete soparnemu vremenu. Priporočam tudi, da imate vedno rezervna oblačila s seboj, čeprav je napovedano lepo vreme. In pa doma narejen sendvič 😉
Enodnevni izlet, Julij 2020