Porezen je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja. Z vrha 1630 metrov n.v. se nam ob lepem vremenu odpre čudovit razgled na okoliške hribe. Na vrhu stoji spomenik NOB in še vedno dobro vidni ostanki podzemnih rovov.

Na Porezen vodi veliko nezahtevnih označenih poti, ki se razlikujejo po dolžini same prehojene poti. Ena izmed krajših poti (1 ura, 45 minut) se prične v Davči (Lovska koča).

Iz Škofje Loke se zapeljemo proti smučišču Cerkno in vasi Davča. Vzpenjajoča cesta nas pelje skozi manjša križišča. Malo višje pridemo na večje križišče, kjer nadaljujemo desno v smeri Porezna. Cesta se še naprej strmo vzpenja, proti koncu naše poti pa preide v makadamsko cesto. V bližini kapelice parkiramo na enem od manjših parkirišč ob cesti.

Nadaljujemo peš po široki makadamski razgledni cesti, ki se hitro spusti v gozd in nas pripelje do ostrega levega ovinka, kjer se v desno odcepi širok kolovoz, ki nas pripelje do večjega travnika. Za manjšim studenčkom  zopet preidemo v strnjen gozd.

Naprej se vzpenjamo po markirani poti, višje se usmerimo še na nekoliko bolj strmo pot. Pridemo do opuščene koče in nato naprej do korit z vodo.

Nadaljujemo naravnost čez vse bolj razgledna travnata pobočja in kasneje na malce slabšo stezo po grebenski poti, ki se vzpenja vzporedno s cesto. Zadnji del pohoda poteka po kamniti strmi poti.

Sama pot tehnično ni zahtevna, je pa dokaj strma. Nekaj deset metrov pod vrhom stoji koča na Poreznu, ki nudi planinske dobrote.

Na Poreznu se vreme lahko hitro spreminja. Še spodaj sončno, vas na vrhu lahko hitro pričaka sneg ali megla. Najbolj primeren obisk je ob lepem, jasnem in suhem vremenu.

Avtorske fotografije

Ideja za izlet, Oktober 2025

Grad je v 12. stoletju dal pozidati Salzburški nadškof Konrad. Rodbina Rajhenburških je grad upravljala vse do leta 1570, ko je rodbina izumrla.

Za njimi se je kasneje izmenjalo kar nekaj lastnikov, preden je leta 1884 posestvo kupil redovnik iz Francije in grad spremenil v samostan in jw kot tak deloval vse do leta 1941. Med 2. svetovno vojno je bil v gradu zbirališče za slovenske izgnance, po vojni pa kazensko poboljševalni dom za ženske.

Danes je grad kulturni spomenik državnega pomena. Od leta 2012 je v njem muzej, kjer so na ogled stalne in začasne razstave.

Stalna razstava zajema razstavo o vitezih Rajhenburških, kateri so bili lastniki gradu več kot 400 let, razstava o prenovi gradu, o slovenskih izgnancih, odličja Primoža Kozmusa, na ogled je tudi grajsko pohištvo iz 18 in 19. stoletja, razstava o redovnikih ter veliko začasnih umetniških razstav.

Grad je v zimskem času ogrevan, zato je ogled gradu tudi v tem času prijeten. Odpiralni čas in cenik je objavljen na njihovi spletni strani.

Parkiranje je mogoče tik pred gradom ali na urejenem večjem parkirišču pod gradom, od koder se peš sprehodite po vzpenjajoči asfaltni cesti do gradu.

Na gradu se poleg muzeja nahaja moderno opremljena Peninoteka, kjer lahko okušate odlične penine posavskih vinarjev, restavracija z odlično kulinariko in muzejska trgovina. V tem čudovitem ambientu se lahko bodoča mladoporočenca tudi »grajsko« poročita. Za vse otroke pa bo zagotovo najbolj zanimiva čokoladnica kjer je mogoče kupiti izvrstno čokolado.

Skozi leto se na gradu odvija kar nekaj dogodkov za vse generacije. Eno izmed doživetij je zagotovo srednjeveški dan na gradu, ki vas skozi kulturni program popelje v obdobje srednjega veka.

Avtorske fotorgrafije

Več info ⇒ Grad Rajhenburg

Ideja za izlete, Februar 2026

Cortina  s svojo čudovito naravo in urejenim mestom z značilnim italijanskim slogom ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje časa tudi poleti. To čudovito mesto, obdano z gorami, je v zimskem času raj za smučarje, poleti pa za pohodnike, plezalce in kolesarje.

Mesto ima sloves mondenega športnega središča, saj Cortino obiskujejo tudi znane osebnosti. Tukaj so snemali vsem poznan Bondov film in tudi druge filme svetovnega slovesa.  Kljub temu, da ima sloves mondenega mesta je utrip v mestu zelo športen in sproščen.

Trg Piazza Angelo Dibone je živahno središče mesta, kjer se nahajajo kavarne, prestižni butiki, hoteli in hiše z alpskimi fasadami. Priljubljeni Aperol Spritz in kava običajno stane podobno kot pri nas.

Corsa Italia je glavna peš cona z obrtniškimi trgovinami in tradicionalnimi hišami z lesenimi balkoni, katere krasijo barvite rože. Tu se nahaja zanimiv vodnjak, ki je izklesan iz enega samega kamnitega bloka.

Na trgu Piazza Roma se nahaja tržnica in župnijska cerkev, ki jo krasi 60-metrski zvonik. Na tem trgu se skozi leto odvijajo razni dogodki in srečanja.

Če so vam cene v Cortini za prenočišče previsoke, je možnosti v okolici veliko. Ena izmed cenejših in priljubljenih variant je tudi prenočitev v kampu.

Tudi, če niste smučar, se lahko z gondolo na okoliške vrhove popeljete in imeli boste možnost uživati v čudovitih razgledih, poleti pa imeli možnost krajših sprehodov po vrhovih.

Koča Rifugio Laqazuoi se nahaja na 2752 metrov nadmorske višine in je najvišja planinska koča v Cortini D Ampezzo, z njene terase se razprostira čudovit panoramski razgled na Dolomite.

Žičnica Laqazuoi vas s prelaza Falzarego (2015 m) popelje tik pod vrh gore Laqazuoi. Od Cortine sledimo oznakam za alpski prelaz Passo di Falzarego. Tej vzpenjajoči asfaltirani cesti sledimo do velikega parkirišča na omenjenem prelazu. Za vse ljubitelje pohodništva je koča dostopna tudi peš.

Vrh Piccolo Laqazuoi se nahaja na višini 2792 metrov, kjer stoji križ s kristusom. Od koče do križa se sprehodimo po širokem razglednem vrhu od koder je na vse strani veličasten razgled.

Verjetno boste pri koči srečali možakarja  oblečenega v vojaška oblačila iz 1. svetovne vojne, saj se na gori nahaja muzej na prostem iz 1. svetovne vojne, kjer so vidni predori, rovi in utrdbe.

V bližini Cortine se nahaja jezero ⇒ Lago di Misurina ter malo dalje svetovno poznani ⇒ Tre Cime in ⇒ Cinque Torri, zato je Cortina idealna za večdnevni aktivni oddih. 

Wikipedija

Avtorske fotografije

Ideja za izlet

Lindau  ima mediterantski pridih zaradi svoje blage klime. Zaradi milega podnebja tu uspevajo celo palme in bananovci. Mesto je bilo nekoč s svojim pristaniščem pomembno trgovsko središče.

Staro mestno jedro se nahaja na otoku sredi Bodenskega jezera. Ima številne ozke ulice, slikovite trge, in očarljive zgodovinske hiše. Na glavni ulici Maximilliautrasse se  nahajajo očarljive kavarne, bari in trgovinice. Arhitektura zgradb sega od gotike in renesanse do baroka. Veličastne stavbe se nahajajo vzdolž tako imenovane Bavarske riviere.

Največji znamenitosti mesta sta svetilnik iz leta 1856 in mestna hiša. Svetilnik ponuja panoramski razgled na jezero in okoliške gore. Stara mestna hiša Altes Rathaus iz 14. stoletja pa navduši vsakega obiskovalca z bogato okrašenimi  skulpturami, pisanimi freskami in pozlačenimi detajli.

V eni najlepših  baročnih mestnih hiš Haus zum Cavatteu se danes nahaja mestni muzej, v katerem so na ogled razstave o zgodovini in kulturi mesta Lindau.

Na otoku stoji več cerkev, tako protestantskih kot katoliških. Najstarejša cerkev v Lindau je cerkev sv. Petra, ki je stara več kot sto let.

Celotno pristanišče, katerega krasi kip bavarskega leva in stari svetilnik ter novi, višji z uro, je tako lepo, da bi se lahko ure in ure zadrževali tam in občudovali lep razgled na tretje največje jezero v srednji Evropi, ki je poznano po kristalno čisti vodi.

Pristaniška promenada je najbolj privlačna na Bodenskem jezeru saj nudi lepe sprehode, kopalci se lahko sproščajo na kopališču ali posedajo ob obali. Privlačni zgodovinski park Lindenhofpark ponuja še več prostora za sprostitev in tudi za piknike.

Mesto, ki leži na meji med Nemčijo, Avstrijo in Švico ponuja tudi številne aktivnosti na prostem. Je eno najlepših mest, ki ponuja raziskovanje obale Bodenskega jezera, zato se veliko ljudi raje kot na morje odpravijo dopustovat na prelepo Bavarsko.

Wikipedija

Ljubljana-Lindau

Izlet, Avgust 2025

Avtorske fotografije

Marijina cerkev iz sredine 13. stoletja predstavlja najstarejši del samostana. Do samega vhoda v samostan se sprehodimo skozi čudovit lipov drevored.

V neposredni bližini samostana je na prostem ogled park Forma viva, kjer so postavljene skulpture iz hrastovega lesa, ki je značilen za to okolje.

Današnjo podobo je samostan dobil v prvi polovici 18. stoletja in ima eno največjih arkadnih dvorišč v srednji Evropi.

Leta 1974 je prostore zasedla Galerija Božidar Jakac. Danes se v galeriji s stalnimi zbirkami predstavljajo slovenski umetniki. Prav tako pa je na ogled zanimiva Pleterska zbirka evropskih slikarjev.

Začasne razstave pa so na ogled v Lamutovem likovnem salonu in v nekdanji samostanski cerkvi, kjer se nahaja izjemen razstavni prostor za posebne razstavne projekte.

Muzej moderne in sodobne umetnosti predstavlja umetnost 20. in 21. stoletja. Če niste pravi poznavalec umetnosti, imate možnost udeležbe vodenega ogleda galerije.

Poleg galerije pa si je vredno ogledati tudi najmanjše mesto pri nas, ki leži na umetnem otoku v objemu reke Krke. ⇒ Kostanjevico na Krki nekateri imenujejo kar »dolenjske Benetke«

Avtorske fotografije

Galerija Božidar Jakac

Izlet, Februar 2026

Že stoletja je simbol mesta grad Grimani, nekoč ena najpomembnejših trdnjav Beneške republike. Danes je najbolje ohranjen grad na istrskem polotoku in ena najlepših beneških stavb v Istri. Prva trdnjava je bila zgrajena že v začetku 13. stoletja, sedanja oblika gradu pa je nastala leta 1589. Nad vhodom se nahaja grob mesta Svetvinčenata in grb družine Grimani .

Leta 2020 se je začela temeljita prenova gradu. Danes je odprt tudi za obiskovalce vendar ne vsak dan, zato pred ogledom preverite delovni čas na njihovi uradni spletni strani.

V središču mesta se nahaja veliki trg Placa, ki je do danes ohranil svoje renesančne značilnosti.  Trg na eni strani obdajata grad in palača, na drugi pa župnijska cerkev v renesančnem slogu iz konca 15. stoletja z baročno mestno ložo in velikim kamnitim mestnim  vodnjakom, zgrajenem leta 1808.

Glavni trg obkroža niz renesančnih hiš iz 16. stoletja v katerih se danes nahajajo pristni domači lokali in restavracije, kjer ponujajo njihove tradicionalne jedi in pijače.

Na dveh lokacijah na glavnem trgu so postavljene informativne table s kodami QR. Spletna aplikacija omogoča, da z uporabo mobilnih naprav obiskovalec doživi virtualno rekonstrukcijo zgodovinskega videza trga. S to tehnologijo je mogoče glavni trg Placa ponovno doživeti, kot je bilo nekoč, ko so se ljudje zbirali, trgovali z blagom, praznovali praznike.

Zgodovinsko mestece se vedno bolj odpira k turizmu in se veseli vsakega obiskovalca. Zato med letom organizirajo številne turistične dogodke, največjo pozornost pa namenijo velikemu srednjeveškemu festivalu, ki se odvija v prvih dneh meseca avgusta.

Mesto poleg zgodovinskih znamenitosti, kulturnih dogodkov, vrhunskih vin, odlične kulinarike  ponuja tudi pravo ekološko pivo, ki se ga splača poskusiti.

Izlet, April 2025

Avtorske fotografije

Wikipedija

Bukov vrh se nahaja v občini Gorenja vas-Poljane, na nadmorski višini 832 metrov. Na vrhu stoji cerkev žalostne Marije Božje (tudi sv. Sobote), od koder se ob lepem vremenu odpre lep pogled na bližnje Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, pa tudi na Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe.

Pohodna pot, ki vodi na Bukov vrh je nezahtevna, razgledna, razgibana in primerna za vse starostne skupine.

Najlepša je krožna pot, ki se začne v vasici Hotovlje. Cesta nas iz Škofje Loke usmeri v vas Hotovlje, kjer preko mostu prečimo Poljanščico in nas naprej pripelje med stanovanjske hiše, kjer parkiramo na manjšem parkirišču, ki se nahaja ob potoku ob katerem se peljemo.

S parkirišča se peš sprehodimo nekaj metrov nazaj po asfaltni cesti, do mostička čez katerega prečimo potok in se nato strmo vzpnemo v gozd. Dobrih 20 minut se vzpenjamo skozi gozd, nato pa pridemo na razgledno travnato pobočje, kjer strmina popusti.

Opazimo dva lesena križa in klopco, kjer lahko naredimo kratek postanek. Od tu nas pot naprej pripelje do ograje, kjer se pasejo ovce.

Po široki kamniti poti prispemo zopet v gozd. Iz gozda nas pot usmeri po travnatem pobočju proti cerkvi, katero že vidimo pred seboj.

Malo pod vrhom se pot za kratek čas zopet strmeje vzpne in nas po nekaj korakih pripelje na vrh. Na vrhu gostilne ni, je samo nekaj klopic postavljenih ob cerkvi, zato je malica iz nahrbtnika dobrodošla.

Nazaj v vas krenemo po drugi poti in sicer se od cerkve spustimo po travnatem pobočju proti manjšemu zaselku in pot nato nadaljujemo po razgledni široki makadamski poti. Čez čas preidemo v gozd, kjer nas gozdna pot pripelje na asfaltno cesto.

Asfaltirana cesta nas po nekaj minutah hoje pripelje do parkirišča oziroma izhodišča poti.

Enodnevni izlet, November 2025

Avtorske fotografije

Parkiranje je mogoče v parkirnih hišah in na urejenih parkiriščih v neposredni bližini centra. Eno izmed njih se nahaja na ulici Viale Della Vittoria,  od koder se lahko v nekaj minutah sprehodimo do središča mesta.

Udine v 15. stoletju pridejo pod oblast Beneške republike, kar se  odraža tudi na nekaterih zgradbah. V začetku 16. stoletja mesto prizadene potres in kuga, nato pa sledi obdobje razcveta, ki traja še danes.

Za turista je najprivlačnejše središče mesta, ki leži ob grajskem griču. S trga se lahko v nekaj minutah povzpnemo na grajski hrib, kjer stoji Videmski grad.

Današnja podoba gradu je iz 16. in 17. stoletja. V njem se danes nahaja muzej umetnosti in arheologije, poleg pa stoji cerkev Santa Maria di Castello. Z vrha grajskega griča se ob lepem vremenu odpre čudovit razgled na mesto.

Znamenita ura Due Mori se nahaja na vrhu zvonika. Dva moža s kladivom udarjata z kladivom po zvonu in oznanjata čas.

Trg Piazza della Liberta (trg Svobode) se ponaša z bogato arhitekturo. Ena izmed znamenitosti trga je veličastna zgradba z arkadami iz 15, stoletja, Loggia del Lionello, ki spominja na Doževo palačo v Benetkah. V njej se nahaja stara vremenska postaja, ki še vedno deluje. Nasproti stoji stolp z uro,  simbol mesta.

V bližini trga stoji stolnica sv. Marije z bogato baročno notranjostjo. Na trgu se nahajata tudi  vodnjak iz 16. stoletja ter steba s kipi.

Videmska katedrala še vedno ohranja sledi srednjeveškega izvora, ki sega v 13. stoletje in se nahaja  na katedralnem trgu Piazza del Duomo.

Udine so danes pomembno kulturno in izobraževalno središče z mnogimi muzeji zgodovinskega, kulturnega in umetnostnega pomena. Vse leto se na trgu odvijajo različni kulturni dogodki in prireditve.

V prazničnem decembru se domačini in turisti zbirajo na čudovitem trgu kjer stoji visoka božična jelka. Trg obdajajo zgodovinske hiše z bogato beneško arhitekturo, manjše trgovinice in kavarne, katere si v prazničnem času nadenejo pisane barve.

Lepo se je sprehajati med ulicami in trgi z značilnimi vodnjaki na sredini. Pod arkadami se skrivajo  trgovinice, slaščičarne, kava bari, kjer se ljudje zbirajo ob skodelici expressa ali ob njihovi značilni pijači –  Aperolu. Na mnogih zgradbah lahko opazimo značilnega beneškega leva.

Videm je pravo mesto za vse ljubitelje umetnosti, kulture, zgodovine, mode in kulinarike.

⇒ Wikipedija

Enodnevni izlet, December 2024

Avtorske fotografije

Pot je krožna, prehodili boste 16 kilometrov v dobrih 5 urah, odvisno koliko se boste zadrževali pri naravnih lepotah, ki jo ponuja sama pot.

Pot poteka skozi gozd in manjše zaselke, večji del poti je nezahteven in položen. Pri tretjem slapu sledi strm vzpon po grebenski skali, kjer so vam v pomoč jeklenice in klini. Za nekatere pohodnike zna biti ta del zahteven in marsikdo obupa z nadaljevanjem poti. Dobra pohodna obutev je nujna na tej poti, saj obstaja nevarnost zdrsov, zlasti po dežju.

Izhodišče poti se začne pri Buzetski pivovarni ( v bližini mesta Buzet),  kjer je dovolj parkirnih mest. Od tu peš nadaljujemo do mostu, kateri vodi čez reko Mirno. Most ne prečkamo, ampak zavijemo pred mostom levo, takoj za trimsko stezo in pričnemo s hojo po levi strani reke Mirne.

Če pa niste prepričani ali boste zmogli prehoditi strm greben pri 3. slapu, lahko izpustite prve tri slapove in pričnete pot na desni strani reke Mirne (prečkate most). S tem se boste izognili strmemu grebenu, a pot ne bo več krožna, prehodili boste le del poti, ki pelje mimo vasice Kotle in naprej do Napoleonovega mostu, nato pa se vrnete nazaj po isti poti.

Pravilna pot je torej tista za trimsko stezo, ki je speljana po levi strani reke Mirne, kjer se nahajajo tudi smerokazne poti.

Po trimski stezi kmalu prečkamo Komarov most in pridemo do prvega, 5 metrov visokega slapa, nato sledi malo višji 9 metrov visok slap. Najvišji je 3. slap, visok 27 metrov, ki se zliva v manjše jezerce.

Nato sledi že omenjeni strmejši vzpon po grebenasti skali, kjer so v pomoč kovinskih klini kateri nadomeščajo stopnice, jeklenice in vrvi.

Po povzpetju je za nami najtežji del poti,  sledi le še nezahtevna položna pot, ki vodi do Napoleonovega mostu.

Sama pot je dokaj dobro označena, a vendar je treba biti pozoren na markacije, ki so zelo majhne in ponekod že zbledele, v nasprotnem primeru lahko spregledamo katerega od slapov ali zaidemo s poti.

Mimo zaselka Kuhari se spustimo do 5.slapu Kotli pri starem opuščenem mlinu. V vasici Kotli, ki je poznana po zapuščenih mlinih in kamnitih kanjonih, večina naredi daljši postanek.

Tukaj boste lahko dobili kakšno dobro žganico ali kavo kar pred domačo hišo, kjer prijazna gospa streže pohodnikom. Na dolgi poti ni nobene gostilne, zato je obvezna malica v nahrbtniku.

Za vasico Kotli se pot rahlo spušča navzdol do zadnjih dveh slapov. V zadnjem delu naše krožne poti bomo morali kar trikrat prečkati reko Mirno. Če je vode veliko, se boste morali sezuti, da prestopite reko. V pomoč za prečkanje so postavljeni veliki kamni, a znajo biti spolzki.

Prvi del krožne poti poteka po gozdnih poteh, zadnji del, pa skoraj ves čas brez zavetja dreves. Na sami poti boste naleteli na nekaj zapuščenih hiš in opuščenih rudniških rovov.

Na začetku in koncu poti, kjer se krožna pot  začne oziroma konča, boste imeli čudovit pogled na mesto Buzet.

Če se boste na pot odpravili po dežju, zna biti na nekaterih delih zelo spolzka in blatna. Žal pa je na nekaterih delih pot slabše vzdrževana, leseni mostički so poškodovani, manjkajo kovinski klini na strmem grebenu, kar zelo uteži sam vzpon. Pohodnik na sami poti pogreša tudi klopi, kjer bi lahko pomalical ali naredil kratek predah.

Je pa tukaj narava z nešteto zelenimi odtenki, ki nas obdaja čudovita in mirna. Dobimo občutek, da smo civilizacijo za trenutek pustili doma.

Enodnevni izlet, Maj 2025

Avtorske fotografije

V 15. stoletju so zgradili obrambno obzidje, ki je še danes ohranjeno. Gradili so kamnite, ozke, eno, največ dvonadstropne hiše z majhnimi okni. Znotraj obzidja se obiskovalec sprehodi po ozkih ulicah, kjer se nahajajo strnjene hiše ene ob drugi, trgi in ostale znamenitosti.

Najstarejši del je nastal okoli cerkve, domačini mu pravijo gase. V tem delu se nahaja župnijska cerkev, kjer se je davnega leta 1563 tu ustavil Primož Trubar in nagovoril krajane. Pod cerkvijo, na najstarejšem trgu si lahko ogledamo 25 metrov globok vodnjak.

Od nekdaj mogočnega dvorca, so danes vidne le ruševine. Attemsi so v gradu živeli vse do l. 1864. Po odselitvi družine je grad začel propadati.

Pod grajskim poslopjem se nahaja velika grajska klet, danes namenjena vinskim degustacijam, razstavam in glasbenim dogodkom. Na notranjem dvorišču nekdanjega dvorca se nahaja vodnjak, v severnem delu nekdanjega gradu pa je na novo urejeno poslopje osnovne šole.

Po ogledu najstarejšega dela se odpravimo do Kapucinskega samostana Sv. Frančiška, ki deluje še danes. Samostan so leta 1643 zgradili grofje Attems, zadnji prebivalci gradu. Na trgu pred samostanom stoji spomenik pridigarju Janezu Svetokriški.

Plac je en del v mestu, ki se je razvil ob gradu. Tu so živeli bogatejši prebivalci mesta. Na glavnem trgu, v pritličju stavbe krajevne skupnosti se nahaja gostinski lokal kjer lahko okusite kozarec vipavskega vina in kjer se tudi nahaja trgovinica lokalnih izdelkov. V prvem nadstropju pa je na ogled razstava različnih ustvarjalcev.

Lep pogled na Vipavsko dolino je z nekdanjega obrambnega obzidja ob cerkvi Sv. Križa.

Leta 2015 je bilo mesto temeljito prenovljeno. Danes se tu odvija bogat kulturni program skozi celo leto. Po predhodni najavi so možni tudi  vodeni ogledi. Tik pod mestom je urejeno veliko parkirišče. Zanimiva Križev-a pot stoji ob starodavni poti, ki vodi od južnih mestnih vrat proti Malim Žabljam.

Lahko se tudi sprehodimo po krožni poti, ki se vije okoli Vipavskega Križa. Dolga je dobrih 7 kilometrov in je primerna tudi za kolesarje in vozičke, saj je pot speljana po asfaltiranih in makadamskih lokalnih cestah. Pot je nezahtevna in je označena z usmerjevalnimi tablami.

V zadnjih letih je Ajdovščina poznana po najboljših sladoledih pri nas. Ker je od Vipavskega Križa oddaljena le slabih 5 kilometrov, se lahko odpeljemo na sladoled. Nato pa še do  naravne znamenitosti, izvira Hubelj.

Do izvira se lahko zapeljemo tudi z avtomobilov, a ker je oddaljen le 3 kilometre od Ajdovščine, se do izvira raje sprehodimo. Izberemo lahko učno pot, ki gre skozi gozd ali pa pločnik, ki poteka tik ob cesti. Izvir se nahaja na nadmorski višini 250 metrov in je znan po svoji čisti vodi. Še posebej je veličasten v deževnem obdobju. Najlepši razgled na izvir je z mostu, ki prečka potok Hubelj.

Čudovit enodnevni izlet za vse generacije.

Izlet, Maj 2025

Avtorske fotografije