Kočevski Rog je kraška planota, ki je del kočevskega višavja, njegova najvišja točka pa je osrednji del Veliki Rog (1099 m). Vasi v teh krajih so danes večinoma nenaseljene, v današnjem času pa gre za območje velikih in prostranih gozdov, ki predstavlja dom številnim divjim živalim in zverem.
Skozi največji slovenski gozd vodi približno 60 kilometrov dolga Roška pot, ki je dobro označena z markacijami v obliki medvedje šape. Kdor jo želi prehoditi v celoti, bo za to potreboval kar nekaj dni. Ker pa je del poti speljana po makadamski krajevni gozdni cesti, se lahko po njej odpravite tudi z avtomobilom ali kolesom, kjer na določenih odstavnih odsekih parkirate in se sprehodite v tej čudoviti neokrnjeni naravi.
Za ogled Kočevskega Roga je možen najem vodnika, s čimer je obisk skrivnostnega pragozda bolj doživeto, saj vam vodnik lahko predstavi številne njegove značilnosti in pozna veliko skrivnosti gozda.
Tudi sama sem se s skupino udeležila vodenega ogleda z avtomobilom. Vodenih ogledov z različnimi potmi je več, mi smo izbrali pot, ki se je začela pri Skavtskem domu pod Velikim Rogom, kjer se nahajajo ostanki Roške žage in nasip železne ceste. Na tem mestu nam je vodička v pol urni predstavitvi povedala veliko zanimivih stvari, med drugim nam pokazala vse odtise zveri, kako izgledajo iztrebki posameznih zveri, pa tudi vzorce njihovih dlak, saj vse to namreč lahko opazimo na naši poti, čeprav je verjetnost, da srečamo pravo zver, majhna.
Naša druga postojanka je bila mogočna jelka, t. i. Kraljica Roga, ki raste ob stranski gozdni cesti, ki iz Roške žage pelje proti Rajhenavu. 500 let stara jelka, ki v višino meri 55 metrov, ima 5 metrski obseg debla, sodi pa med največja in najstarejša slovenska drevesa. Do nje pridemo po sledovih medvedjih šap, ki so naslikane po drevesih, kjer je speljana Roška pešpot.
Naslednja postojanka je bila kmetija Rajhenar. Včasih je bila to večja vas, danes tu živita le dva stalna prebivalca. Kot zanimivost: kmetija več kot 20 let ni doživela niti enega napada velikih zveri na čredo goveda in koz, ki jih tu redijo. To je dokaz, da je sobivanje z zvermi možno. Ponoči je pač potrebno živalim zapirati ograde in ograditi pašnike. Na tej kmetiji se nahaja tudi medvedu prijazen in mamljiv čebelnjak, ki pa je seveda ograjen.
Danes je ohranjenih nekaj pragozdnih rezervatov, največji med njimi je Rajhenavski pragozd. Rajhenavski pragozd je nekaj kilometrov oddaljen od kmetije Rajhenav, nekoč bogate vasi. Pragozd na dobrih 51 hektarjih sestavljajo predvsem jelke in bukve. Posebnost pragozda so mogočna drevesa, mnoga odmrla in podrta drevesa, veliko zelenih mehkih »preprog«, ki rastejo na gozdnih tleh in tudi skalah ter veliko gliv in drobnih živalic, ki razgrajujejo odmrli les. V gozdu je tudi veliko prepadnih sten in veliko kraških jam.
V letu 1942 je bil v Kočevskem Rogu nekaj časa sedež glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. V jamah in breznih ležijo žrtve povojnih pobojev, na kar nas danes spominja osrednje simbolno grobišče Jama pod Krenom. Gozdna kapela je bila postavljena leta 2004, ob kapeli stoji zvon in križ. Osrednji element kapele je mozaik, ki predstavlja bolečino in žalost. Poleg informacijskih tabel na bližnjo jamo opozarja tudi bronast križ.
Kočevski Rog ima še veliko zanimivih naravnih znamenitosti ter veliko zgodovinskih ostankov in pomnikov žalostne zgodovine, za kar pa si je potrebno vzeti več kot en dan.
Medved, volk, ris in številne druge velike zveri so tukaj doma, a le redko prekrižajo pot človeku. Med odkrivanjem lepot divjine boste na tem mestu lahko odkrili še marsikaj lepega in prisluhnili bogastvu gozdov ter začutili pristen stik z naravo, ki bo dobro delo vašemu počutju.
Marec 2024