San Martino di Castrozza je italijansko smučarsko središče, ki se nahaja v samem osrčju narodnega parka Peneveggio Pale di San Martino. Pred leti sem ta kraj vsako leto obiskala, še danes pa mi je San Martino di Castrozza kot smučišče najbolj pri srcu.
Kraj je v bistvu turistična vasica, ki se nahaja na nadmorski višini 1487 metrov. Gre za čudovito majhno vasica v Dolomitih, ki ima pridih idiličnih švicarskih gorskih vasi. Gostu ponuja nepozabne, zabavne, predvsem pa aktivne zimske počitnice, saj je snega tam na pretek.
Skozi leta je mestece postalo priljubljeno italijansko smučarsko središče. Ponuja raznovrstne namestitve (koče, apartmaje, hotele) in odlično smučarsko doživetje. Kraj odlikujejo tudi zmerne cene, zato je še posebej priljubljen med družinami.
V sami vasici je na voljo veliko dodatne ponudbe (kot so n. pr. bari, trgovinice, restavracije), tam pa je na voljo tudi drsališče in 30 kilometrov tekaških prog.
Sama sem bivala v različnih rezidencah, ki se nahajajo v sami vasici ali tik ob njej. Rezidence so objekti, ki ponujajo apartmaje s svojo lastno kuhinjo, večina rezidenc pa ima tudi notranje bazene, savne, prostore za družabna srečanja, prostor za namizni tenis in druge aktivnosti. Če niste nastanjeni tik ob smučišču, vas do samega smučišča zapelje brezplačni ski-bus, ki vozi zelo pogosto.
Idilična vasica se nahaja na južnem obrobju Dolomitov, ob vznožju pogorja Pale di San Martin. Navpične stene dosežejo višino tudi več kot 3000 metrov, najvišji gorski vrh Vezzana pa je visok kar 3192 metrov.
San Martino di Castrozza je od Ljubljane oddaljen 330 kilometrov, do kraja pa pridemo prek mejnega prehoda Fernetiči – Mestre – Treviso – Feltre – San M. di Castrozza
Smučišče ima 45 kilometrov prog, skupaj s smučiščem Passo Rolle, ki je oddaljeno 10 kilometrov, pa 60 kilometrov. Proge so raznolike, dolge, obdane s čudovito naravo in čudovitimi razgledi. Lahko ste čisti smučarski začetnik, ljubiteljski smučar ali pa profesionalec; tam se najde za vsakega ustrezna proga. Presmučaš lahko vse proge, saj so med seboj povezane, n. pr. Tognola z vsemi možnimi vzponi in spusti ter Malga Ces, le v Passo Rolle se je potrebno odpeljati z avtomobilom ali z avtobusom 10 kilometrov stran.
Najbolj ugoden je nakup tedenske (ali večdnevne smučarske karte), s katero lahko smučate na 60 kilometrih prog, na višini med 1400 do 2300 metrov – tudi na smučišču v Passo Rolle.
Dostop do vrha smučišča je na voljo s kabinsko gondolo ali sedežnico. Najvišja nadmorska višina smučišča se nahaja na 2357 metrih. Smučanje je možno vse do pomladi. Na smučišču se nahaja tudi posebna razgledna točka, do katere lahko pridete samo s posebno gondolo, ki se nahaja na smučišču. Razgled od tu je dih jemajoč.
Na smučišču je ponudbe s hrano in pijačo dovolj. Tudi nekaj smučarskih plaž z ležalniki je na voljo, v vsaki restavraciji in bifeju pa se čuti ‘italijanski’ temperament. Zelo veselo in pozitivno vzdušje vlada namreč povsod.
Več let zapored sem smučala na tem smučišču in vedno je bilo dovolj snega ter sonca. Le ena zima, za katero so tudi domačini dejali, da je ne pomnijo, je bila vremensko katastrofalna. Na smučanju sem bila konec meseca februarja in cel teden, vsak dan, od jutra do mraka, je neprestano snežilo – snega je bilo za izvoz. Za ta konec Dolomitov je namreč značilno, da največ snega zapade meseca januarja, nato pa se zimsko vreme umiri. Proti naravi pač ne moreš nič.
V teh krajih boste srečali veliko Slovencev, saj gre za zelo priljubljeno smučišče tudi pri nas. Je tudi relativno cenovno dostopno, namestitev pa lahko rezervirate kar prek naših turističnih agencij, kot sem to počela sama. S tem je na voljo tudi možnost šole smučanja (ali bordanja) s slovenskim učiteljem, ki so v času vašega bivanja nastanjeni v teh krajih.
San Martino di Castrozza je nekdaj predstavljal počivališče popotnikov, ki so prek prelaza Rolle potovali prek Alp. Na to spominja stara romarska cerkvica, posvečena sv. Martinu. Danes se kraj preživlja skorajda izključno s turizmom. V vasici je namreč obilo majhnih, čudovitih trgovinic, ki ponujajo oblačila, hrano, slaščice, spominke in podobno. Prav tako je to mestece, ki zvečer dolgo ne zaspi. Čez dan smučaš, popoldan se sproščaš v savni ali bazenu, zvečer pa odideš na sprehod v mestece, kjer so vrata restavracij, barov in trgovin odprta pozno v noč.
Na San Martino di Castrozza imam zelo lepe spomine in z veseljem bi ga bolj pogosto obiskala, če le ne bi bilo tako daleč. Mogoče pa ga obiščem kdaj v poletnih mesecih; verjamem, da je takrat enako lepo ali pa še lepše.
