Nedaleč stran od Kobarida, nad smaragdno obarvano Sočo, se nahaja soteska potoka Kozjak, kjer še posebej izstopa 15 metrov visoki istoimenski slap – slap Kozjak.
Kako prispemo do slapa? Najprej se zapeljemo v Kobarid, ki je od Ljubljane oddaljen 116 kilometrov, nato pa sledimo cesti v smeri Drežnice. Prečkamo Napoleonov most in že čez nekaj metrov ob cesti lahko opazimo urejeno plačljivo parkirišče. S parkirišča se usmerimo na široko turistično pot v smeri slapu Kozjak. Pot nas najprej vodi čez travnik, nato pa cesta preide v gozd, kjer se približamo reki Soči. Opazili boste brv, ki je speljana čez reko in omogoča prehod na drugo stran brega. Mi gremo naprej (in ne čez brv), kjer zavijemo rahlo desno, pot pa nas v rahlem vzponu pripelje do mostu čez potok Kozjak, s katerega se nam odpre pogled na Mali slap Kozjak.
S hojo nadaljujemo še malce naprej skozi gozd, kjer nas pot v nekaj minutah pripelje do potoka. S približevanjem slapu nas ob poti začnejo obdajati vse ožje stene, pot pa na več mestih prečka reko preko mostičkov, na poti pa je potrebno prehoditi tudi nekaj stopnic. Na koncu nas hoja pripelje do veličastne in za obiskovalce zavarovane razgledne ploščadi, s katere lahko občudujemo, kako pada slap preko razbrazdanih skal v čudovit tolmun zelene barve.
Slap se nahaja v gozdičku, ki je oddaljen slabe pol ure prijetne hoje od parkirišča. Priporočam ogled slapu izven sezone, saj je ogled slapu brezplačen (od meseca junija do novembra je za ogled potrebno plačati vstopnino) in tudi zaradi tega, ker je v tistem času ogled veliko lepši, saj na razgledni ploščadi takrat ni pretirane gneče. Zadnji del poti je hoja možna le v eno smer hkrati, zaradi česar je moteče ob pretirani gneči čakati na to, da se pot sprosti. Za ogled slapu Kozjak je potrebna tudi dobra obutev, saj so kamni zaradi potoka spolzki.
Nazaj grede priporočam, da se malce pred brvjo spustite vse do reke Soče, malo posedite ob njej ali pa vanjo namočite noge – prepričana sem, da jih v njej dolgo ne boste imeli. Reka je namreč tudi v poletnih mesecih zelo mrzla.
Če vas ni strah višine in pozibavanja, se sprehodite po leseni brvi. Z nje boste lahko opazovali kajakaše, ki se spuščajo po reki, in hkrati občudovali čudovit razgled na reko. Nekaj metrov nižje od parkirišča pa je obvezen ogled veličastnega kamnitega Napoleonovega mostu. Most je dobil ime v času, ko so čezenj korakale francoske enote v obdobju Napoleonovega osvajanja Evrope. Most je bil zgrajen leta 1750, v 1. svetovni vojni pa so ga zminirale umikajoče avstrijske enote. V povojnem obdobju so Italijani zgradili obstoječi most, v obdobju 2. svetovne vojne pa je most potem odigral pomembno vlogo v bitki za obrambo Kobariške republike.
S teh krajev pa ne grem nikoli domov brez domačega koluta sira Planika. Kupiti ga je možno v Mlekarni Planika v Kobaridu, kamor izdelki pridejo neposredno z okoliških planin. Med turistično sezono te okusne, trde sire prodajajo tudi na stojnici kar na parkirišču.
Čudovit zelen del Slovenije, ki me vedno očara. Če vam po koncu dneva ostane še kaj časa, vam priporočam ogled znamenite Italijanske kostnice v Kobaridu ali idilične vasice Drežnica, ki je od parkirišča oddaljena le 5 kilometrov. Ali pa v ⇒ Kobarid samo na kavico, saj bifeja na poti do slapa ni.
Maj 2020