Šmarna gora

Šmarna gora je osamelec, ki se nahaja severozahodno od Ljubljane. Ima dva vrhova; nižjo Šmarno goro (669 m) in nekaj metrov višjo Grmado (676 m). Zaradi čudovitega razgleda je priljubljena izletniška točka. Z gore se ob lepem vremenu da opaziti Triglav, Gorenjsko, del Julijskih Alp, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in seveda celotno Ljubljansko kotlino

Vrh Šmarne gore je bil poseljen že v prazgodovini. Zaradi najdbe rimske zapestnice na vrhu in arheološkega najdišča rimskih grobov v Šmartnem pod Šmarno goro domnevajo, da so bili na njej že Rimljani.

Gora je dobila ime po Mariji, zavetnici šmarnogorske cerkve. V arhivih je romarska cerkev prvič omenjena leta 1324. Prvotna kapela je v dobrih sto letih postala premajhna in preskromna za obisk romarjev in za večje obrede. Zato je bila leta 1432 zgrajena romarska cerkev Matere v gotskem slogu. V času turških vpadov, konec 15. stoletja, so jo obzidali in je tako služila kot protiturški tabor.

Poleg same arhitekture so posebnost šmarnogorske cerkve tudi njene slikarije, ki so delo baročnega slikarja. M. Langusa.

Naš pesnik France Prešeren je tu večkrat obiskal tudi svojega strica Jakoba, ki je služil kot duhovnik med letoma 1830 in 1837 na Šmarni gori in ki je na njej tudi pokopan. Zanimivost šmarnogorske cerkve je tudi, da se opoldansko zvonjenje opravlja pol ure prej, to je ob 11.30.

Poti na Šmarno goro je veliko, prav tako je veliko število izhodišč, ki jih lahko pohodnik izbere (Tacen, Šmartno, Vikrče, Lipa, Sp. Pirniče…). Vse poti so označene kot lahke; najkrajša pot je dolga 40 minut hoje, najdaljša pa dobro uro in pol. Le ena pot je zelo zahtevna, to je Pogačnikova pot in je plezalna.

Vsako leto priredijo tudi tekmovanje v teku na Šmarno goro: rekord znaša ‘reci in piši’ manj kot 11 minut.

Višji vrh Grmada se nahaja zahodno od precej bolj obiskane Šmarne gore. Z Grmade se odpre malo manj lep, a vseeno zanimiv pogled proti jugozahodu. Z vrha Šmarne gore vodi lahka nezahtevna označena pot, dobrih 20 minut hoje po gozdu. Če želite mir, ga na Šmarni gori ne boste dočakali, na Grmadi pa zagotovo.

Gostinski lokal se nahaja na Šmarni gori, na Grmadi pa ga ni. Gostinska ponudba je pestra (ričet, jota, žganci, klobase, štruklji, zavitki…), ob vikendih pa se izbor jedi še razširi. Gostilna ima zelo velik zunanji prostor z veliko mizami in klopmi, pa tudi ležalniki v toplejših dneh ne manjkajo. Pozimi pa se lahko pogrejete v manjšem notranjem prostoru, ob stari krušni peči. Gostinski prostor za pohodnike je opremljen še iz časov naših babic. Začutiš neko pristno toplino, ki jo v novejših gostilnah skoraj ni več.

Za najmlajše in malo starejše se nekaj metrov pod cerkvico nahajajo igrala in fitnes naprave. Tik pod vrhom se nahaja zvonček želja, le pozvoniti je treba in želja se vam bo izpolnila.

Sama se na Šmarno goro podam večinoma v zgodnjih jutranjih urah, saj je takrat najmanj oblegana. Čez dan jo obišče veliko pohodnikov, kar me zelo moti. Moja običajna pot je iz Tacna. Parkiranje v Tacnu je plačljivo, a cena parkirnine ni visoka. Za prvi dve uri boste odšteli 60 centov. 

Tako imenovana »pot čez korenine«, je zelo koreninasta in kar strma (še posebej prvi del) Za tiste, ki nimate dovolj  kondicije, je lahko kar naporna in prav gotovo boste prispeli na vrh kar zasopihani. Pot poteka ves čas v gozdu, je lepo označena, le previdni morate biti na korenine in kamenje, zato je skoraj obvezna dobra pohodna obutev, pa tudi pohodne palice ne bodo odveč.

Vse poti so opisane na portalu hribi.net

Zadnja leta je Šmarna gora zelo obiskana v zgodnjih jutranjih urah, ko je še tema. Na vrhu namreč lahko pričakaš enega izmed lepših sončnih vzhodov. A ne pozabite na pohodno lučko, da vam bo svetila na poti. Do pol poti jo boste zagotovo potrebovali, proti vrhu pa se že toliko zdani, da ni potrebna. Še to: gostilna se odpre ob sedmi uri zjutraj – če boste pozimi pričakali vzhod, boste lahko pili jutranjo kavo z najlepšim jutranjim razgledom.

Priporočam, da se na goro podate ob jasnem vremenu zaradi res čudovitega razgleda in v suhem vremenu, saj je pot po dežju spolzka in v spodnjem delu lahko tudi zelo blatna.

In še to: vrh je tako visok, da ko je v Ljubljanski kotlini megla, je na vrhu skoraj zagotovo ni, namesto tega pa vas pričaka sonce in megleno morje tik pod vami.

Fotogalerija

Dodaj odgovor