Stol je s svojimi 2236 metri najvišji vrh Karavank. Prek njegovega vrha poteka državna meja med Republiko Slovenijo in Avstrijo, zato je na vrh možno pristopiti tudi iz avstrijske smeri. Z vrha, ki ima vpisno skrinjico in planinski žig, se nam odpre lep razgled na Julijske Alpe, zahodne Karavanke, osrednje Karavanke in tudi del Gorenjske.
Do Stola pridemo tako, da avtocesto Ljubljana-Jesenice zapustimo na izvozu Bled in v krožišču izberemo prvi izvoz, ki vodi proti Žirovnici. Glavni cesti sledimo vse do Most, kjer zavijemo desno v dolino Završnice. Po poldrugem kilometru, tik pred Završniškim jezerom, zavijemo ostro levo na makadamsko cesto – do Valvasorjevega doma kjer se vozimo še 5 kilometrov. V času mojega obiska je bila cesta do Valvasorjevega doma lepo prevozna, na nekaterih ovinkih je celo položen asfalt. Parkirate lahko ob Valvasorjevem domu oziroma tik pod njim, ob cesti na urejenih parkirnih odsekih.
Od Valvasorjevega doma se nato usmerimo desno na pešpot, ki kmalu preide v gozd. Čez nekaj časa nas pot pripelje iz gozda na bolj položno in razgledno pot. Nato sledimo do razpotja, kjer sem zavila v smeri Žirovniške poti, ki je nekoliko krajša od Zabreške poti. Hodimo v gozdu, kasneje pa nekaj časa še med grmičevjem, nato pa preidemo zopet v gozd.
Ko po približno uri hoje pridemo iz gozda, stopimo na travnato jaso, kjer se pot položi in nas pripelje do prijetnega počivališča, s katerega se nam odpre lep razgled na Gorenjsko in Blejsko jezero. Pot se nato ponovno začne strmo vzpenjati po pobočju, ki je večinoma poraslo z rušjem. Čez nekaj časa pridemo na kamniti greben Malega Stola. Tu je pot vse bolj razgledna, prav tako pa vodi mimo spominskega obeležja.
Na Malem Stolu lahko naredimo kratek postanek in občudujemo jadralne padalce ob samem vzletu in v letu med gorami. Na Malem Stolu je namreč vzletišče, zato jih lahko med potjo kar nekaj ‘srečate’ v zraku.
Pod vrhom Malega Stola na nadmorski višini 2193 metrov stoji Prešernova koča, ki je bila ponovno postavljena leta 1966, saj so prejšnjo kočo, ki je bila odprta leta 1927, med 2. svetovno vojno požgali.
Ko pridemo na vrh Malega Stola sledi kratek spust in pot nas hitro pripelje na manjše sedlo med obema Stoloma. Čaka nas še približno 10 minut hoje in že smo na najvišjem vrhu Karavank.
Na vrhu Stola se nahaja znameniti križ, ki je najbolj priljubljena točka za fotografiranje. Ker pa je prostora bolj malo, se tam ne zadržujte preveč dolgo in dajte tudi drugim pohodnikom prostor, da naredijo kakšno spominsko fotografijo.
Razgledi so res čudoviti, razprostirajo pa se na Blejsko jezero, zeleno reko Savo in na bližnje vrhove vse do Triglava.
Pot je ves čas dokaj strma in kamnita, meni pa je bila hoja predvsem navzdol kar naporna. Čeprav je pot označena kot nezahtevna, pa zaradi same dolžine (dobre 3 ure v eno smer) in strmine potrebuje pohodnik kar nekaj kondicije. Še posebej nazaj v dolino zelo priporočam, da gledate pod noge in malo manj občudujete razglede, saj se hitro zgodi kakšen zdrs. Tudi meni se je nazaj grede na kamnitem Malem Stolu zapletlo med nogami in padla sem na koleno, a k sreči sem jo še dobro odnesla. Na spodnjem delu, ki poteka v gozdu, pa so kamnita tla in številne korenine še posebej po jutranji rosi, megli ali deževju lahko zelo spolzka. Lahko rečem, da mi je bila pot navzdol veliko bolj utrujajoča kot pot navzgor, sama pot se zaradi dolžine kar vleče.
Valvasorjev dom (kjer smo pustili avto) predstavlja kot nalašč pravo postojanko za zaslužen počitek. Lahko pa naredite postanek za malico že zgoraj pri Prešernovi koči, vendar se zna zgoditi, da je tam kar precejšnja gneča. Sama sem se odločila za Valvasorjev dom in ni mi žal, saj sem tam prišla na svoj ‘račun’, dobila svoje tako želeno kislo mleko in slastne borovničeve štruklje
Ko se pripeljete iz Valvasorjevega doma nazaj v dolino, pa nikar takoj domov. V dolini Završnica pod Stolom, v bližini naselja Moste, lahko opazite jezero Završnica. Poleg jezera je urejeno večje parkirišče, kjer se lahko za kratek čas ustavite in se ob jezeru še malce odpočijete. Završniško jezero je akumulacijsko umetno zajezeno jezero. Leži na nadmorski višini 640 metrov, ima površino 2,5 hektarja in na največji globini doseže 10 metrov. V njem kopanje ni dovoljeno, a je okolica jezera lepo urejena za posedanje v zeleni naravi. Speljane so tudi številne sprehajalne poti, ob jezeru je tudi izhodišče za planinsko turo do Valvasorjevega doma in nato naprej do Stola. Če ne želite z avtom do Valvasorjevega doma, lahko začnete pot do Stola že pri jezeru, a se vam bo pot zato občutno podaljšala.
Jezero je bilo urejeno že leta 1914 zaradi potreb po akumulacijskih vodah za hidroelektrarno Završnica, ki je bila prva javna hidroelektrarna v Sloveniji.
Kaj naj rečem, še en lep pohodni izlet. Sicer malce naporen, a je ves trud poplačan z razgledi, štruklji in z lepo naravo. Ker je pot dokaj dolga, se nanjo zato odpravite čimbolj zgodaj.