Uršlja gora ali Plešivec je s svojimi 1699 metri najvzhodnejši karavanški vrh, ki se nahaja v bližini Slovenj Gradca. Ime Plešivec je gora dobila po sivem apnenčastem vrhu med svojimi gozdnatimi pobočji, ki je iz doline videti kakor pleša. Tik pod vrhom stoji mogočna cerkev sv. Uršule, planinski dom in televizijski oddajnik. Na vrhu stoji tudi križ in razgledna ploščad
Cerkev sv. Uršule je najvišja ležeča cerkev v Sloveniji. Ko je dom odprt, so odprta tudi vrata cerkve, takrat pa si lahko ogledate tudi notranjost cerkve.
Dom na Uršlji gori ponuja pestro ponudbo hrane in ima tudi nekaj ležišč.
Uršlja gora je odlična razgledniška točka, ki leži med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Gre za zelo priljubljeno izletniško točko, razgled naokrog pa se razprostira po vsej Koroški in vse do Kozjaka in Kamniško Savinjskih Alp. Razgled je čudovit prav iz vseh strani. Do vrha vodi veliko poti, vse so označene kot lahke, a vendar vam povem, da boste pošteno prisopihali na vrh, saj so poti bolj strme – pohod v eno smer traja približno dve uri.
Sama sem si izbrala malce krajšo pot – z avtomobilom sem se zapeljala na 1046 metrov nadmorske višine do nekdanje gostilne Križan.
Iz vasice Podgorje pri Slovenj Gradcu sem se zapeljala proti Suhemu Dolu. V Suhem Dolu se asfaltna cesta konča in prične se makadamska pot, ki se začne vzpenjati proti Prevolniku. Pri kmetiji Krivograd se cesta spusti proti Plešivskemu mlinu, ki se nahaja na koncu soteske Kaštel. Zelo priporočam, da se tam ustavite in naredite kratek postanek za ogled mlina. Prvi lastnik Plešivskega mlina je bil pred približno 500 leti grof Plešivčnik. V tem mlinu so poleg grofa mleli tudi bližnji kmetje, ki so imeli svoja žitna polja. Mlin je obratoval vse do leta 1958. Leta 2005 so mlin začeli obnavljati in leta 2008 je v mlinu spet po dolgem času voda pognala veliko mlinsko kolo.
Ob mlinu raste drevored divjega kostanja, na nadmorski višini 860 metrov, kar je pravcata botanična posebnost v Sloveniji. Če boste imeli srečo (kot sem jo imela sama), bo mlin odprt, sama pa sem lahko vanj tudi vstopila. Mlin je sicer odprt, a le po predhodni najavi. V času mojega obiska si je mlin ravno prišla ogledat skupina pohodnikov. Tudi okolica mlina je precej lepa in lahko si preberete nekaj opisov, ki so izobešene na in ob mlinu. Le nekaj deset metrov naprej pa se nahaja še manjše mokrišče.
Po kratkem postanku se odpeljemo naprej po makadamski gozdni cesti do najvišje ležeče kmetije Verneršek, ki se nahaja pod Plešivsko kapo. Od tu je lep pogled na Uršljo goro. Peljemo se še malo naprej po vzpenjajoči se cesti proti Križanu, kjer je eno izmed izhodišč za vzpon na Uršljo goro. Tu lahko parkiramo na večjem parkirišču in nato peš nadaljujemo po markirani poti v gozd v smeri Uršlje gore.
Pot se prične strmo vzpenjati. Višje nas pot pripelje na večji travnik oziroma pašnik, preko katerega nadaljujemo kar naravnost navzgor. Hitro prispemo na zgornji del pašnika, kjer se nahaja korito z vodo, kapelica in propadajoča Šišernikova domačija. Nad domačijo dvakrat zaporedoma prečimo cesto, nato pa pri klopi nadaljujemo s hojo zopet v gozd, kjer je pot dokaj strma. Po krajšem strmem vzponu nadaljujemo rahlo levo na dobro uhojeno planinsko pot. V nadaljevanju se kar nekaj časa strmo vzpenjamo po pobočjih Uršlje gore in nadaljujemo s hojo naprej po dobro uhojeni poti, ki nas pripelje iz gozda in kjer zagledamo še eno od številnih kapelic. Sledi lahkoten vzpon po travnatem pobočju, od koder se odpre lep razgled na vse strani. Še minuto ali dve in že smo pri cerkvici.
Do samega vrha nas loči še dobrih 5 minut lahkotnega vzpona, mimo oddajnikov, po lepi poti ki nudi čudovit razgled naokrog.
Za vse zaljubljence in ljubiteljev priljubljenih klopi ljubezni naj povem, da sta na gori kar dve; ena pri domu, če pa je ta zasedena, pa se odpravite na vrh, kjer vas pričaka še druga klop ljubezni.
Moja pričakovanja so bila izpolnjena oziroma še več: med potjo sem videla še veliko lepega in zanimivega. Res pa je, da me je Uršlja gora kar utrudila – bolečine v mišicah sem čutila še kar nekaj dni zatem.
