Velika planina je visokogorska planota v Kamniško Savinjskih Alpah, ki leži na višini okrog 1500 metrov. Najvišji vrh Velike planine je Gradišče, ki doseže višino 1666 metrov nad morjem.
Danes je planina pokrita z zelenimi tratami, ki so idealne za letno pašo. Velika planina je ena izmed redkih še delujočih visokogorskih pastirskih naselij v Evropi – na njej lahko še danes srečate tradicionalno kulturo pastirjev. Pastirsko naselje velja za eno najlepših v Evropi. Je največja visokogorska pašna planina v Sloveniji. Na njej so pastirji zgradili več pastirskih naselij s prek sto pastirskimi kočami značilnih oblik, ki so danes zaščitni znak planote. Pastirsko naselje je med drugim najbolj živahno poleti.
Planina slovi po izjemnih naravnih lepotah in je prepredena s številnimi potmi, vrtačami in kotlinami.
Na Veliko planino skozi celo leto pelje nihalka (njen vozni red in cenik si lahko ogledate na njihovih spletnih straneh). Spodnja postaja nihalke se nahaja v dolini Kamniške Bistrice, nihalka pa je od Kamnika oddaljena le dobrih 10 minut vožnje. Z nihalko vožnja traja dobrih pet minut, ki vas pripelje na rob planine. Od tu greste lahko na vrh do gostišča Zeleni rob peš, za kar boste potrebovali dobre pol ure zmerne hoje v hrib, lahko pa se na vrh odpeljete s dvosedežnico.
Velika planina je vedno bolj priljubljena izletniška točka, saj je primerna skoraj za vsakogar. Najbolj oblegana je v poletnem času, čudovita pa je tudi pozimi. V zimskem času, če je dovolj snega, je možno tudi smučanje. Smučišče je manjše, a povsem zadovoljivo za dnevno smuko. Pred leti, ko so bile še prave zime, sem poskusila njene smučarske proge tudi sama.
Na Veliko planino se je možno povzpeti tudi peš. Poti je več in vse so skoraj nezahtevne. Izhodišče, ki si ga lahko izberete, je za Ušivcem (čez Malo planino), ki sem jo prehodila tudi sama. Najprej se je potrebno zapeljati v Kamnik, nato pa nadaljevati vožnjo v smeri Črnivec. Le nekaj sto metrov pred omenjenim prelazom Črnivec opazimo oznake za Kranjski Rak, ki nas usmeri levo in na malce bolj strmo cesto. Cesta nas nato pripelje do prelaza Volovjek, kjer za gostiščem Kranjski Rak zavijemo levo v smeri Velike planine. Naprej se peljemo po makadamski cesti do večjega križišča, kjer nadaljujemo desno do večjega parkirišča za Ušivcem.
S parkirišča pot vodi v gozd, ki se steza rahlo vzpne in se po nekaj minutah vzravna. Po nekaj minutah nas pot iz gozda pripelje na travnato pobočje in se priključi gozdni cesti. Pot naprej se zmerno vzpenja čez prostrane pašnike in se nadaljuje v smeri Male in Velike planine. Pot naprej vodi po cesti, ki nas pripelje na razpotje, kjer se v desno odcepi ožja cesta proti Dovji Ravni. S hojo nadaljujemo naravnost v smeri Male planine, ki nas ob lepih razgledih pripelje na Gojško planino, od koder nadaljujemo v smeri Jarškega doma na Mali planini. Z vzponom nato nadaljujemo proti Domžalskemu domu na Mali planini.
V domu se lahko malo spočijemo, posedimo in okrepčamo ter nadaljujemo po širokih (ali pa malce manj širokih) poteh. Med potjo nas usmerjajo table, lahko pa se tudi povzpnemo na najvišji vrh Gradišče in nadaljujemo s potjo naprej do pastirskih naselij, ki so najbolj zanimiva za obiskovalce planine.
Lepe, prijetne in nezahtevne hoje je dve uri v eno smer. Med potjo boste lahko opazovali govedo, ki se pase, vendar se živini ne približujte in jo s tem ne vznemirjajte. Ker je na planini goveda veliko, boste tu zagotovo okusili najboljše kislo mleko z zabeljenimi žganci. V nekaterih pastirskih kočah prodajajo tudi prave domače koluta sira.
Veliko planino krasi zelo priljubljena klopca ljubezni, kjer je obvezen postanek ne samo za zaljubljene, ampak tudi za ljubitelje fotografije, saj velja za eno izmed osrednjih razglednih točk na Veliki planini.
Turistično obarvano naselje, kjer lahko tudi prespite, pa se nahaja na zgornji postaji dvosedežnice, v bližini gostilne Zeleni Rob. Koče, namenjene turistom, so po zunanjosti precej podobne pravim pastirskim kočam.
Na planini stoji kapela Marije Snežne, ki je stala na istem mestu že pred 2. svetovno vojno. Ob koncu vojne so jo nemški vojaki uničili, zato je bila ponovno postavljena leta 1988.
Planina je zelo primerna tudi za najmlajše, saj so poti na vrhu položne. Na planini lahko preživite le nekaj ur, ali pa kar cel dan. Tu je vedno svež zrak, na pašnikih se pasejo krave, možno je okusiti tudi domače mleko, povrhu vsega pa ob lepem vremenu obiskovalca pričaka še čudovit razgled. Žejni in lačni z planine ne boste odšli, saj je gostinske ponudbe veliko, tako pod nihalko, kot tudi na robu planine (nad nihalko), na vrhu sedežnice in na sami planini. Še posebej je planina lepa v spomladanskem času, ko si odene vijoličasto barvo, saj v tem času cvetijo žafrani. Edino, kar me moti je to, da je turistično preveč oblegana. Pa ne pozabite na klobuk, saj so pohodne poti večinoma izven zavetja zelenih krošenj dreves.
Izlet, Julij 2020
Avtorske fotografije