Žička Kartuzija je nekdanji samostan kartuzijanskega reda v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice. Nekdanji samostan je dobil ime tudi dom ‘belih menihov’, ki so dobili ime po značilnih dolgih belih ogrinjalih. Samostan je nastal tako, da je med letoma 1160 in 1165 štajerski mejni grof Otakar III. Traungavec v odmaknjeni dolini svetega Janeza Krstnika ukazal zgraditi domovanje kartuzijanov.
Različni viri in ohranjene ruševine dokazujejo, da je Žička Kartuzija klasičen primer kartuzijanske arhitekture že iz samih začetkov tega reda. V Žički Kartuziji so stavbe razporejene glede na obliko pokrajine in se arhitekturno prilagajajo samemu terenu. Zgornji samostan je obsegal celice za menihe ter veliki in mali križni hodnik, kjer so bili skupni prostori (kuhinja, knjižnica, jedilnica…). Menihi so živeli po strogih redovnih predpisih, in sicer vsakodnevno v molitvi in delu. Spodnji bratovski samostan pa so sestavljali celice za brate laike, ki jih je prav tako povezoval križni hodnik.
V prvih letih se je kartuzija težko prebijala s prihodki, šele v 13. stoletju pa se je razvila in doživela prvi razcvet. Največji razcvet se je v Žički Kartuziji zgodil v času ene izmed večjih katastrof v zgodovini katoliške cerkve, in sicer v obdobju, ko sta kristjane vodila dva papeža; eden iz Rima in drugi iz Avignona.
Žička Kartuzija je vzdrževala tesne stike z ostalimi samostani tega reda po Evropi, še posebej pa so bile med seboj povezane slovenske kartuzije. V času lakote, bolezni in vojn je kartuzije duhovno povezovala skupna molitev.
V 15. stoletju je sledilo novo obdobje razcveta, toda kmalu so sledile težave, kot so turški vpadi in kmečki upori. Turki so večkrat napadli okolico Žičke Kartuzije, leta 1531 so jo tudi napadli, ubili priorja in nekaj menihov. Sredi 16. stoletja je bila Žička Kartuzija skoraj prazna, saj se je za vstop med kartuzijane odločalo vedno manj oseb.
Kartuzijani niso širili vere med ljudmi le z govorjeno besedo, pač pa s pisano, zaradi česar so bili kartuzijani vešči znanja različnih jezikov in pisanja predvsem s področja teologije in astronomije. V samostanski knjižici se je nahajalo več kot 2000 knjig, ki so bile napisane na roko. Danes poznamo samo desetino teh rokopisov. Sredi 16. stoletja je namreč nadvojvoda Karel II. Avstrijski ukazal knjige preseliti v Gradec.
Danes je v Žički Kartuziji ohranjen obrambni stolp z obzidjem. Najmogočnejši izmed razvalin je velika redovna cerkev sv. Janeza Krstnika, po njej se je tudi poimenovala celotna dolina. Delno ohranjeni deli so še Otakarjeva kapela, kleti, kuhinja, del križnega hodnika, pokopališka kapela in obnovljen zeliščni vrt z repliko originalne kamnite mize s klopjo. Ob vhodu se nahaja tudi najstarejša gostilna na Slovenskem (iz leta 1467), ki v svoji zbirki hrani srednjeveške kuharske recepte.
Vstopnina za odraslega znaša 6 EUR, če imate Špar kartico pa je vstopnina še nekoliko cenejša. Na ogled so postavljene štiri stalne razstave o zgodovini Žičke Kartuzije, in sicer kulturna dediščina Žičke Kartuzije, razstava Korak za korakom, stalna razstava žičkih rokopisov, lončarski atelje, zeliščna lekarna in razstava o kozarcih mesta Slovenske Konjice. V pomoč pri ogledu razstave vam je zvočni vodič, ki ga dobite ob plačilu vstopnine. Toda žal so v času, ko sem obiskala Žičko Kartuzijo, veljale izredne razmere zaradi koronavirusne situacije, in je bil del razstav zaprt za javnost, kot n. pr. najstarejša gostilna.
V poletnem času na samostanskih tleh potekajo različne glasbene prireditve, ob sobotah se odvijajo tudi poročna slavja. Gre za kraj, kjer prevladuje spokojni mir, a vendar si ne bi želela ostati v tem kraju, ko se stemni.
Žička Kartuzija je leta 1797 prenehala delovati. Leta 1808 je bila ustanovljena nova župnija v Špitaliču, ki deluje še danes. Cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah se nahaja približno kilometer pred Žičko Kartuzijo. Cerkev v Špitaliču je bila zgrajena leta 1164, služila pa je samo za potrebe laičnih bratov samostana Žiče. Bila je brez zvonika, ki so ga dozidali šele leta 1839.
Kraj je vsekakor zanimiv za ogled, tudi okolica Žičke Kartuzije je lepa za sprehod. Še posebej v pomladnem času, ko se ta spokojna dolina prekrije v belo barvo prelepih pomladnih zvončkov.
