Kumrovec je vas in občina v Krapinsko-Zagorski županiji na Hrvaškem. Leži v obmejnem pasu s Slovenijo ob reki Sotli. Od Bizeljskega je kraj oddaljen le 11 kilometrov. Kumrovec je poznan kot rojstni kraj nekdanjega predsednika Jugoslavije, Josipa Broza Tita (1892-1980).
Glavna turistična zanimivost vasi je etnološki muzej Staro selo z restavriranimi vaškimi hišami, zgrajenimi konec 19. stoletja. Danes je največje tradicionalno urejeno območje na Hrvaškem, ki obiskovalcem ponuja pristni videz zagorske vasi iz zgodnjega 20. stoletja.
Kraj Kumrovec se v pisnih virih prvič omenja leta 1463. Pomen besede Kumrovec verjetno izvira iz besede ‘kumern’, kar označuje siromašne in nejevoljne ljudi. Vas je počasi stagnirala vse do konca 2. svetovne vojne, ko se kot rojstno mesto tedanjega predsednika Jugoslavije pričelo pospešeno obnavljati. Objekte, v katerih prebivalci niso želeli živeti pod muzejskimi pogoji, so odkupili, nekateri lastniki pa so v kraju ostali in jih še danes koristijo kot lastniki na južnem delu muzeja.
S približno 40 prenovljenimi zgradbami in drugimi objekti v Starem selu obiskovalec lahko spozna, kako so živeli naši predniki na prelomu prejšnjega stoletja.
Rekonstrukcija kraja se je začela leta 1977. Titova rojstna hiša, ki je bila zgrajena leta 1860, je bila prva z zidaki pozidana hiša v Kumrovcu in je od leta 1953 znana kot Muzej maršala Tita. Pred njo stoji njegov bronasti kip, ki je delo Antuna Avgustinčiča
Urejeni eksponati prikazujejo običaje, vsakdanje življenje kmeta in njegove družine ter različne obrti tistega časa. Prikazana je zbirka kmečkega orodja in pa različne delavnice, kot so kovaška, usnjarska, krojaška in druge. V kraju lahko izvemo, kako so pletli lan, izdelovali lončarske izdelke, iz šibja pletli košare, pekli kruh v črni kuhinji… Vstopimo lahko tudi v staro osnovno šolo, kjer je na ogled rekonstrukcija učilnice. Na ogled so tudi drugi objekti, ki so omogočali vsakdanje življenje Zagorcev, kot so svinjak, kurnik, vrtovi…
V nekaterih hišah so izdelane velike lutke, ki so oblečene v svečana oblačila in v nošnje tistega časa.
Še nekaj številk: na površini 12.640 m2 je obnovljenih 25 stanovanjskih, 9 gospodarskih in 8 pomožnih objektov. Muzej šteje približno 2800 eksponatov. Vsi objekti so obnovljeni in nobena zgradba ali eksponat ni pripeljan od drugod.
Muzej je zasnovan tako, da se po vasi sprehajate od hiške do hiške, ki si jih lahko ogledate tako od zunaj kot od znotraj, kajti v vsako lahko tudi vstopite. Vas je takšna, kot je bila v preteklosti, zato se ti zdi, da se je kolo časa zavrtel nazaj in ti z njim.
Vstopnina za odraslega znaša 7,50 EUR. V muzeju na prostem se nahaja tudi restavracija, če boste želeli kaj popiti ali pojesti.
Nasploh je sprehod po stari in prenovljeni vasi prav posebno doživetje. Moja pričakovanja so bila veliko manjša v primerjavi z videnim. Muzej je res vreden obiska – če me ne bi pregnal dež, bi lahko v vasi ostala cel dan. V kraju smo priča res lepemu primeru ohranitve kulturne dediščine in številni ga upravičeno uvrščajo med lepše evropske muzeje na prostem.
Izlet, September 2020
Avtorske fotografije