Grad Grad stoji v istoimenskem naselju Grad na Goričkem, ki je od Murske Sobote oddaljeno 25 kilometrov.
Grajsko poslopje spada med najobsežnejše fevdalne komplekse na Slovenskem. Začetek gradnje gradu ni povsem znan – na podlagi arheoloških raziskav sklepajo, da naj bi na tem mestu že v 11. stoletju stal grad z bivalno in obrambno namembnostjo. Izročilo pravi, da naj bi grad zgradili v 11. stoletju vitezi templjarji, a vendar se listine, ki bi to potrjevale, do danes niso ohranile.
Grad, v katerem je graščak lahko bival vsak dan v drugi sobi. Gre namreč za največji grad na Slovenskem, ki ima kar 365 sob, danes pa je del prostorov odprt tudi za javnost. Vstopnina za odraslega je 4 EUR. Obiskovalec si lahko ogleda poročno dvorano, v pritličju pa so urejene delavnice domačih obrti (kot n. pr. lončarstvo, kovaštvo…) ter nekaj etnoloških zbirk. V veliki dvorani so stalne razstave, možen pa je tudi ogled filmov iz Goričkega in obisk raznih občasnih prireditev.
Skozi zgodovino je grad dobil svojo značilno mnogokotno obliko, v njem pa so razvidne romanske, poznogotske, renesančne in baročne značilnosti. V srednjem veku naj bi nastali tudi kletni prostori in grajske ječe, končno podobo pa je grad dobil med 16. in 18. stoletjem. Zaradi svoje lege ima grad ponekod tri nadstropja, drugod pa le dva. Notranjost gradu je obdana z arkadnimi hodniki. V grajskem parku se nahaja globok vodnjak, ki je vklesan v živo skalo.
Na grajskem dvorišču naj bi bil vrelec energije, ki prihaja neposredno iz globine. Večina ljudi to občuti kot toploto ali mravljinčast občutek v telesu. Z gradom je povezanih tudi nekaj legend.
Med 2. svetovno vojno so bili v gradu nastanjeni sovjetski vojaki, po vojni pa je bil grad nacionaliziran. Kasneje so bili prostori nekaj časa na voljo stanovalcem s socialno šibkim položajem.
Leta 1995 so grad pričeli v grobem obnavljati. Danes v državni lasti in je središče Krajinskega parka Goričko. Leta 2005 je v obnovljenih prostorih pričel delovati Javni zavod Krajinski park Goričko.
V gradu se nahajajo med drugim toaletni prostori za obiskovalce in kavni avtomat. V njem lahko tudi prespite, saj je nekaj sob preurejenih za bivanje.
Do gradu se lahko pripeljemo z avtom, lahko pa pustimo avto spodaj pri cerkvi Marijinega vnebovzetja in se peš podamo po kratki nezahtevni poti (15 minut hoje).
V bližini gradu (4 kilometre stran), oziroma v samem središču vasi, se nahaja Doživljajski park Vulkanija, kjer vas čaka potovanje v globino goričkega vulkana. Park je zanimiv predvsem za malo mlajše obiskovalce.
Sama sem se raje zapeljala do bližnjega jezera, ki je od gradu oddaljeno 11 kilometrov. Ledavsko jezero je umetno jezero na reki Ledavi in se nahaja v Krajinskem parku Goričko. Jezero je bogato z ribami in dvoživkami, prav tako pa predstavlja odličen življenjski prostor pticam. Ob jezeru so urejene ceste, postavljenih pa je tudi nekaj klopi ob sprehajalnih poteh. Jezero ni primerno za kopanje, ker so ptice zaščitene, pa po jezeru ni zaželena vožnja s čolni in supi, zato so rekreativne dejavnosti na tem območju omejene le na sprehod in ribolov.
Čeprav je grad največji, me ni ‘prevzel’. Rekla bi, da je zaradi svoje veličine in dotrajanosti kar malce strašljiv. Povsem zadošča to, da sem ga videla enkrat. Tudi jezero ni tisto, kamor bi si želela na sprehod. Vseeno pa sta obe postojanki, če ste na teh koncih, priporočljivi za obisk.