Grad Negova ali Negovski grad stoji v istoimenskem naselju Negova v Slovenskih goricah. Od Ljubljane je oddaljen slabih 160 kilometrov, od Maribora 35 kilometrov in od Murske Sobote 25 kilometrov.
Grad naj bi izhajal iz lesenega strelskega dvorca, ki naj bi tu stal že v 11. oziroma 12. stoletju. Kot grad Vest Egaw se v pisnih virih prvič omenja leta 1425. Od leta 1542 in vse do konca druge svetovne vojne je bil v lasti grofov Trautmansdorf. Leta 1939 je grad pogorel, takrat je bilo uničenih nekaj poslopij. Po 2. svetovni vojni je bil nacionaliziran in grad so nekaj časa uporabljali za stanovanjske namene – danes so ohranjeni skromni ostanki opreme gradu in del poslikav v kapeli.
Grajski kompleks je danes arhitekturna, turistična in poslovna celota, ki ima status kulturnega spomenika. V sklopu grajskega kompleksa je urejen bogat zeliščni park. V grajskem vrtu si lahko na primer ogledate in vonjate zelišča in izveste vse o zdravilnih rastlinah. Danes pa si prizadevajo predvsem, da bi postal grad Negova v prihodnosti središče umetnosti in kulture.
Vstop na grajsko dvorišče je prost, ogled notranjosti gradu pa je možen individualno ali z vodenjem ob vplačilu vstopnine, ki znaša za odrasle 3 EUR. Grad lahko obiščete v času obratovalnih ur, ki so objavljene na njihovih spletnih straneh.
Grad je sestavljen iz treh kompleksov. Stari grad je najstarejši del gradu, ki izvira iz druge polovice 14. stoletja in še ni obnovljen. Notranje dvorišče gradu izvira iz poznogotskega obdobja, stopnišče pa je renesančno. Stari grad so najbolj dograjevali v letih med 1605 in 1617, zaradi tega se nad vhodom v stari del nahaja letnica 1617, ki je tik poleg znamenite Matjaževe krogle. V tem predelu je tudi t. i. Turška glava.
Drugi del gradu je t. i. novi grad, ki ga je leta 1615 dal sezidati Maximilian von Trautmannsdorf. Današnjo podobo je ta del gradu dobil leta 1633. Tretji del gradu predstavlja predgradje, kjer je bilo gospodarsko poslopje. Celoten grad je obdajalo obzidje, strelne line ter trije dvižni mostovi.
Danes se v grajskih sobanah odvijajo fotografske in likovne razstave; ogledate si lahko tudi spominsko sobo Antona Trstenjaka, ki prikaže življenje in delo akademika, psihologa, antropologa, filozofa in teologa.
Grajski kompleks je med drugim lahko odlična izbira za poročno slavje, ki se lahko odvija na čudovitem grajskem dvorišču v zavetju grajskega obzidja in v renesančni poročni dvorani.
Pred vhodom v grajsko dvorišče se nahaja sramotilni steber, saj je v gradu nekdaj delovalo najstarejše sodišče v okolišu. Pred vstopom v samo grajsko klet (Turška glava) pa pazite, kje hodite. V kleti domuje žabji kralj, ki prosi, da ga ne vznemirjate, sicer vam lahko zada kakšno grajsko prekletstvo.
Po ogledu pa lahko na grajskem dvorišču malo posedite in si lahko naročite kakšno pijačo. Postavljenih je nekaj mizic in stolov v ta namen z lepim razgledom na grad.
Če bi želeli še kaj izvedeti o gradu, vam bo prijazna gospa, ki pospremi obiskovalca do gradu, povedala še kaj zanimivega. Za domov lahko kupite tudi kak spominek.
Ko boste z ogledom zaključili, pa se zapeljite še do Negovskega jezera, ki je od gradu oddaljeno samo 3 kilometre. Negovsko jezero je eno izmed enajstih grajskih ribnikov. Takih jezer je bilo okrog negovske graščine več, menda kar enajst. Ostali so le trije, dva manjša ribnika tik pod graščino in omenjeno večje Negovsko jezero. Negovsko jezero je zajezitveno jezero v osrčju Slovenskih goric. V jezeru raste beli lokvanj, ki pa žal v času mojega obiska niso cveteli. Globina jezera znaša do 5 metrov. Nad jezerom stoji hiša pokojnega Ivana Krambergerja (dobrotnika iz Negove).
Ob jezeru se lahko sprehodite, posedite in se okrepčate v bližnji turistični kmetiji, občudujete labode, objamete zelo znan Žigrtov hrast in uživate v prelepi naravi, ki ni toliko turistično oblegana.
Izlet primeren za cel dan. Priporočam obisk gradu in jezera ob lepem vremenu, saj bo izlet veliko lepši.
