Izola je majhno obmorsko mestece, ki je zraslo na nekdanjem otoku. Leži med mestoma Piran in Koper, turisti pa jo mnogokrat neupravičeno spregledajo, ko hodijo na izlete v priljubljeni sosednji Piran ali Portorož.
Izola je srednjeveško, ribiško, hkrati pa tudi industrijsko mesto, ki je nastalo ob pristanišču nekdanjega otočka. Otok so v 18. stoletju umetno povezali s kopnim.
Danes se Izola razteza vse od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan in prek stanovanjskega naselja Livada ter marine vse do Simonovega zaliva. Vse to lahko prehodite po urejenih sprehajalnih poteh, ki potekajo neposredno ob obali.
Parkirišča so v večini plačljiva in so urejena po conah I, II, III od koder se nato peš lahko podate do obale.
Lepo urejene poti in številne klopi, pa tudi leseni ležalniki, kar vabijo, da tam posedite in se prepustite morskemu zraku. Od San Simona do plaže Svetilnik boste peš potrebovali dobre pol ure, pot poteka ves čas ob morju in je primerna tudi za vozičke.
Prvotno so se prebivalci v Izoli ukvarjali z ribolovom in kmetijstvom, ob koncu 19. stoletja, ko so bile zgrajene kar tri tovarne za konzerviranje rib, pa so se začeli ukvarjati tudi z industrijo. Po 2. svetovni vojni se je mesto začelo razvijati tudi na področju turizma.
Največje znamenitosti mesta so občinska palača, cerkev Sv. Mavra, ki se nahaja na najvišji točki nekdanjega otoka, najstarejša cerkev v mestu cerkev Sv. Marije Alietske, hiša Lovisato, čudovita palača Besenghi, kjer je danes sedež glasbene šole, manjša cerkev sv. Dominika in druge mestne znamenitosti.
Staro mestno jedro Izole je ohranilo srednjeveško podobo sredozemskega mesta z barvitimi hišami in ozkimi ulicami. Je čudovito mestece z ribiško tradicijo, ki vas bo očaralo tudi z arhitekturo.
Park Pietro Coppo se nahaja v samem središču mesta, predstavlja pa glavno prizorišče koncertov. Pred leti sem ravno v tem parku pričakala novo leto, saj je mesto imelo silvestrovanje na prostem.
Najbolj poznana plaža v Izoli je San Simon v Simonovem zalivu. Ker poleg morja plaža ponuja tudi večji tobogan in igrala, je predvsem priljubljena med mlajšo generacijo.
Na koncu izolskega polotoka se nahaja urejena mestna plaža pri Svetilniku. Je lepa in dovolj prostorna plaža, vendar žal naravne sence skoraj ni.
Izola pa ima edino kopališče na slovenski obali, ki ima plažo prilagojeno osebam s posebnimi potrebami.
Ob mestnem središču, ob plažah in ob marini je dovolj lokalov in restavracij, ki ponujajo pestro kulinarično ponudbo. Ker je Izola ribiško mesto, so na prvem mestu seveda ribje dobrote.
Izolo lahko tako na kratko opišemo kot lepo, slikovito in zanimivo mesto, primerno za obisk v vseh letnih časih. Meni osebno je za enodnevni pobeg na obalo zagotovo najlepši jesenski čas, ko vročina že popusti in se lahko izognete turističnemu vrvežu.
Najlepši razgled na celotno Izolo, Tržaški zaliv in Alpe pa je, vsaj po mojem mnenju, iz terase hotelskega kompleksa Belvedere. Tu lahko v restavraciji na Belvederju tako popijete kavo z najlepšim razgledom.
