Koča na Uskovnici se nahaja v osrednjem delu manjše planote Uskovnice, med Pokljuko in dolino Voje. Le dobrih pet minut stran od planinske koče se nahaja manjša kapelica, od katere se nam odpre lep razgled na gore. Kapelica Marije Kraljice Miru je bila zgrajena leta 1939, leta 1952 pa požgana. Domačini so na tem mestu leta 2003 postavili novo kapelico, ki stoji na razgledni točki blizu križišča, od koder se odpravimo na Rudno polje.
Uskovnica je bohinjska planina na Pokljuki. Poznana je po prostranih planinskih pašnikih. Med kočo in kapelico lahko v poletnem času opazimo zanimive grbinaste travnike, ki so redkost v slovenskih gorah. Čeprav so zadnja leta planino večinoma zavzeli vikend obiskovalci, je še vedno prisotna planinska tradicija, saj tu izdelujejo sir, še vedno pa se na planini pase živina.
Kako do Uskovnice? Zapeljemo se na Bled, kjer nas oznake za Pokljuko usmerijo desno. Naprej se peljemo skozi vasico Gorje in mimo zapuščenega smučišča Zatrnik ter do Rudnega polja na Pokljuki. Cesta do Rudnega polja je lepa, široka in asfaltirana. Parkiramo na velikem parkirišču. S parkirišča nadaljujemo po cesti (v zimskem času je po njen speljana smučarska tekaška proga) v smeri koče na Uskovnici. Cesta nas sprva vodi mimo strelišča, nato pa preide v smrekov gozd, kjer hodimo do označenega križišča. S križišča nadaljujemo s potjo po levi spodnji cesti. V nekaj minutah se spustimo v travnato dolinico Španove jame. Nadaljujemo naravnost in nekoliko nižje prispemo do razpotja, kjer je še več križišč. Za zadnjim križiščem se pričnemo strmeje spuščati po cesti, po kateri pridemo do mostu do potoka, ki Uskovnico loči od Pokljuke. Pridemo iz gozda, kjer nadaljujemo levo v smeri koče, se sprehodimo med počitniškimi in pastirskimi hišicami in po nekaj minutah prispemo na cilj.
Pot je lahka, prijetna, do koče boste potrebovali 50 minut. Pot je primerna tudi za najmlajše, saj je nezahtevna in večinoma položna. Ker je izhodišče Rudno polje, ki je na višini 1347 metrov, koča pa leži na 1154 metrov, bomo prehodili le slabih 200 metrov višinske razlike. Dostopna je tudi z avtomobilom.
Pohodnikom je na voljo v koči topla in hladna hrana. Vendar, ko sem jo obiskala jaz, in to je bilo v poletnem času, je bila izbira hrane bolj slaba. Pogrešala sem pravo »planinsko« hrano, zabeljene žgance, kislo mleko, več jedi na žlico, domača peciva. Zadovoljiti sem se morala s parom kuhanih klobas in navadnim jabolčnim štrudljem. Tudi cene so nekoliko zasoljene.
Vseeno pa je narava tu res čudovita. Planina je priljubljena med izletniki, ki si želijo sproščujoč sprehod v naravi. Planino imajo radi tudi planinci, saj je izhodišče za številne visokogorske ture, planina pa ponuja lepe razglede na okoliške gore. Od blizu boste lahko občudovali tudi konje, ki se pasejo na travnikih. Planina je prava zelena pravljica, nekoliko skrita, bolj na samem, a lahko dostopna, ali s Pokljuke, ali iz bohinjske smeri.
