Prazgodovinska naselbina Gradišče prikazuje življenje izpred 5500 let, od Murske Sobote pa je oddaljena 20 kilometrov. Nahaja se v občini Razkrižje, na robu naselja Šafarsko. Občina Razkrižje leži med reko Muro in slovensko-hrvaško mejo.
Če se pripeljemo iz Ljutomera, zavijemo desno navkreber, mimo cerkve sv. Janeza Nepomuka. Pri odcepu, na katerem je napis ‘Šafarsko – dobrodošli’, parkiramo avto in nadaljujemo peš do potoka. Na poti boste lahko opazili zanimivo zemljanko (hiška iz zemlje), ki jo lastniki tudi oddajajo. Tam zavijemo skozi gozdiček na rob polja in po desetih minutah hoje prispemo do prazgodovinskega naselja.
Rekonstrukcija prave zgodovinske vasi je zgrajena na mestu arheoloških izkopavanj. Na tem mestu so skoraj pred pol stoletja našli ostanke lončenih posod iz bakrene dobe, kasneje pa še vrsto drugih predmetov ter odtise starodavnih stavb.
Arheološka odkritja so dokazovala, da je pred več kot 5000 leti na tem mestu stala naselbina lesenih kolib, prepletene s šibjem in ometane z ilovico, koče pa so bile pokrite s slamo ali trstiko. Našli so tudi ostanke dveh peči; ena je bila za žganje glinastih predmetov, druga pa za peko oziroma pripravo hrane.
Na podlagi raziskovanj so lahko rekonstruirali nekdanje bivalne objekte v naselbini. Najdbe so domačine spodbudile, da so v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Murska Sobota postavili prazgodovinsko naselbino, kjer si lahko obiskovalec ogleda, kakšno je bilo življenje pred več 1000 leti
Stavbe so bile štirikotne, stene pa narejene tako, da so navpično v zemljo zabili nosilne kole, vmesni prostor zapolnili s tanjšimi koli in vse skupaj prepletli s še tanjšimi vejami. Celotna konstrukcija je bila na zunanji strani ometana z ilovico, ki je imela primešanim plevelom. Verjetno je tudi streha imela leseno konstrukcijo in bila prepletena z vejevjem, slamo ali trsko.
Prebivalci naselbine so se ukvarjali z agrarnim gospodarstvom. Najdeno kamnito orodje je služilo za obdelavo njiv. Iz gline so žgali različne uporabne predmete, o čemer pričajo najdbe lončevine, večina orodja pa je bila kamnitega. Ena izmed obrti v naselbini je bilo lončarstvo, en del prebivalcev pa se je ukvarjal tudi s tkanjem – poznali so predvsem volno in lan.
To zanimivo naselbino si lahko ogledate sami, brezplačno. Domačini pa tudi za turiste v živo uprizorijo življenje takratnih prebivalcev, vendar se je potrebno prej o tem dogovoriti. O tej naselbini je posnet tudi dokumentarni film, ki ga je posnela nacionalna televizija. Prazgodovinska naselbina je vsekakor odlična točka za turiste.
Nedaleč stran (8 kilometrov) v vasi Odranci pa se nahaja cerkev sv. Trojice z nenavadno arhitekturo. Priporočam, da se zapeljete do nje in si jo ogledate vsaj od zunaj. Vsakemu, ki se pelje skozi vas Odranci, se pogled ustavi na cerkvi z okroglo kupolo in tremi zvoniki. Arhitekt današnje odranske cerkve je bil Janez Valentinčič, Plečnikov asistent, ki si je cerkev zamislil kot osmerokotno, samo gradnjo ni bilo lahko izpeljati. Med gradnjo kupole se je ponesrečilo osem odranskih vernikov. Teh osem smrtnih žrtev je postalo osem duhovnih stebrov odranske župnije. V letu 2000 je bila odranska cerkev razglašena za romarsko cerkev, malo kasneje pa so zgradili še zvonike po prvotnih načrtih. Cerkev s svojo mogočnostjo in izjemno lepoto osupne prav vsakega.
