Učka je približno 20 kilometrov dolg ter ozek gorski greben, ki se razprostira nad vzhodno istrsko obalo in reškim zalivom. Njen najvišji vrh je Vojak – 1401 metrov. Z vrha, na katerem stoji 5 metrov visoki kamniti razgledni stolp, je prekrasen razgled na celotno Istro, Kvarnerske otoke, Reški zaliv, Gorski kotar, pogled pa seže tudi na slovenske gore. Na razgledni ploščadi na vrhu so zapisana imena krajev na mestih, kjer pogled seže do njih. Razgled se razprostira 360 stopinj vsenaokrog.
Od Ljubljane je oddaljena 120 kilometrov, od Reke 25 kilometrov, od Poreča pa 70 kilometrov. Iz Ljubljane je do Učke možno prispeti preko Ilirske Bistrice, kjer se čez mejni prehod Jelšane peljemo proti Reki. Avtocesto proti Reki zapustimo na izvozu Jurdani in cesti naprej sledimo do naselja Matulji, kjer nas oznake za Učko usmerijo desno. Tej cesti, ki se naprej vzpenja v klanec, sledimo do velikega parkirišča na Poklonu. Iz parkiršča se lepo vidi morje in mesto Reka.
Ob parkirišču boste opazili večjo restavracijo in Planinski dom. Makadamska pot na Vojaka je speljana pod restavracijo, do katere pridemo po stopnicah. Na to bi vas rada opozorila, ker se je meni zgodilo, da sem začela svojo pot na Vojaka nad Planinskim domom in po slabi uri hoje po gozdu (pot je bila lepo označena, zato sem menila, da je prava) prišla do nekih oddajnikov, kjer se je pot z oznakami končala – šele takrat sem ugotovila, da ta pot ni prava.
Pohodna pot na Vojak je nezahtevna, do vrha je 1 uro in 15 minut hoje. No, jaz sem zaradi svoje zgrešene poti do vrha potrebovala dve uri in pol.
Bodite pozorni na planinske oznake ob parkirišču, katere nas usmerijo po stopnicah navzdol na makadamsko cesto, kjer smo že po nekaj korakih v gozdu.
Lahko izberemo desno pot, ki je nekoliko strmejša, ožja in bolj kamnita, ali pa gremo naravnost po široki gozdni poti, ki je nekoliko lažja. Obe poti se kasneje združita v eno. Jaz sem odšla po eni gor, po drugi dol, da je bilo bolj zanimivo.
Med potjo nekajkrat prečkamo asfaltirano cesto, ki nas pripelje mimo studenca in kasneje pripelje do gozdne učne poti, kjer lahko malo posedimo na klopcah. Nato nadaljujemo naravnost po markirani gozdni poti, ki nas pripelje zopet na asfaltirano cesto in ji nato sledimo vse do oddajnikov na Učki. Tu se cesta konča in po 5 minutah pridemo do razglednega stolpa na Vojaku.
Sama pot je zelo lepo označena in urejena. Hodi se ves čas v gozdu, med krošnjami dreves, ki ti dajejo v poletnih mesecih senco in hlad, le sam vrh (Vojak) je brez dreves. Na vrhu ni gostilne oziroma bifeja, so pa postavljena mobilna stranišča. V samem razglednem stolpu pa je manjša trgovinica s suvenirji.
Na Vojak lahko tudi prikolesarite po vzpenjajoči asfaltirani cesti.
Če se nahajate v Istri in ste naveličani poležavanja na plaži, je Učka prava izbira. Le primerno obutev potrebujete. Je eden izmed lepših hribov na Hrvaškem s čudovitim razgledom daleč naokoli.