Soriška planina pozimi privablja ljubitelje smučanja in sankanja, v toplejših dneh pa je priljubljena med pohodniki, saj je s Soriške planine razgled na Julijske Alpe in okoliške vrhove zelo lep.
Do Soriške planine pridemo tako, da se iz Ljubljane peljemo mimo Škofje Loke, skozi Selško dolino, preko Železnikov in Zgornje Sorice. Z avtomobilom se pripeljemo do gostišča Brunarica na Soriški planini na višini 1287 metrov – do tja iz Ljubljane potrebujete dobro uro.
Soriška planina se razpoteza na nadmorski višini med 1300 in 1600 metrov. Manj zahtevni vrhovi, ki jih lahko dosežemo s smučišča, so Dravh (1547 m), Lajnar (1549 m), Možič (1602 m), Planina nad Šavnikom in Slatnik (1609 m). Poti so večinoma uhojene po travnatem grebenu, nekaj pa je tudi gozdnih poti. Med hojo lahko uživate ob lepem razgledu, saj so poti zelo razgledne.
Za najbližje zgoraj omenjene vrhove pohodnik potrebuje manj kot dve uri hoje. S teh vrhov se odpre pogled vse do Triglava. Po prekrasnih vrhovih pa se lahko pohodnik sprehodi iz enega vrha na drugega in tako prehodi celoten greben Soriške planine, kar pa vzame približno 4 ure hoje.
Posebnost Soriške planine so ostanki vojaških objektov, kot so bunkerji, stara kasarna in skrivnostni podzemni hodniki. Te objekte so zgradili Italijani med obema svetovnima vojnama.
Pohodna pot se prične iz parkirišča, pri Brunarici, ki vas usmeri na makadamsko cesto v smeri Litostrojske koče in mimo spodnje postaje žičnice. Od koče nadaljujete po vzpenjajočem bregu naravnost proti vrhu, kjer je možno kmalu opaziti odcep v desno (v gozd) proti Možicu.
Pot vodi mimo tega odcepa naravnost v smeri Lajnarja, tik ob vlečnici. Do vrha Lajnarja, ki se nahaja 1549 metrov visoko in je najvišja točka smučišča, se lahko pripeljemo tudi z dvosedežnico, ki obratuje tudi poleti. Če pa se odpravimo peš, smo v dobre pol ure pri bunkerju. Tam lahko malo posedimo in se naužijemo lepega razgleda.
Od tu se pot nadaljuje po utrjeni in markirani razgledni poti (levo, če gledamo z vrha na parkirišče) v smeri Slatnika, Možic in Šavnika. Pot pelje mimo stare vojaške kasarne, malce kasneje sledi razpotje, kjer je potrebno nadaljevati naravnost in se začne rahlo vzpenjati, vse do vrha Možica. Nazaj do Brunarice se lahko odpravimo po poti, ki je deloma gozdna in nekoliko strmejša, in v dolino prispemo na tistem odcepu pri Litostrojski koči, ki smo jo prečkali na začetku naše poti.
Soriška planina je lep in precej razgleden greben, poti niso zahtevne in primerne skoraj za vsakega pohodnika.
Izlet, Julij 2019